Kopanje na morju

Danes zjutraj je bilo vreme pri nas dokaj klavrno, ampak mojadva verjameta vremenarjem, ki so obetali lep in sončen dan. In smo šli. Naslednji dan, po tem, ko sem v Savi ugotovila, da znam plavati, tako kot sta mi mojadva obljubila. Na morje. V Fieso. Vožnje sicer ne maram, tele naše ceste imajo same luknje, da me meče sem in tja in zato nočem ležat. Potem pa malo lezem naprej, čez sedeže, pa sta mojadva huda. Pravita, da bom padla, če bo treba hitro zavirati. Jaz pa tako rada slonim čez sedeže, da se počutim bližje njima, sploh zdaj, ko se Bellsika več ne vozi z mano. Uff, ne smem se spomniti, da je zdaj ves velik prostor tam zadaj v avtu samo zame. Najbrž mi zato ni všeč.
Kmalu po tej - zame itak predolgi - vožnji, se je pokazal sonček. Fajn. Iz avta smo pobrali cel kup "krame", največ zame, se ve in se odpravili proti plaži. Našli smo lep prostor pod skalami, kjer je bilo dovolj prostora za mojo senčko in ležalne blazine.

Potem pa v vodo, juuuhu. Plavala sem kot velik mojster in se podila za žogico...

Potem sem bila pa takoooo utrujena....Na koncu, ko smo se vračali domov, sta mi mojadva privoščila še sladoled....mmmm, njami.Od samega veselja in iz hvaležnosti za lep dan semna koncu pritisnila moji Bojančki kar en poljubček.

By Nesska