Nachzuchtbeurteilung (NZB)...

...ali po naše ocenjevanje mladih plemenjakov - oziroma pregled legla.

Pri nas sem tak pregled že uspešno opravila oktobra v Velenju(Pregled mladih psov), vendar ta pregled pri nas ni zavezujoč, je samo smernica za nadaljne delo.V Avstriji pa imajo tole reč s hovawarti resno urejeno in morajo kužki opraviti kar tri stroge preglede, preden dobijo dovoljenje za parjenje. Najprej NZB, kjer mladega kužka izmerijo, ga vsega pregledajo, ocenijo postavo, gibanje, na koncu pa pride še preizkus karakterja. Ves ta postopek se ponovi na Jugendbeurteilung(JB) in Zuchttauglichkeitsprufung(ZTP), samo, da je vsakič veliko strožji. V veliko primerih se zgodi, da kuža ZTP ne opravi in potem nima papirjev za parjenje....komplicirano, kaj? Je pa za nas, slovenske hovije, še en bistven pogoj, da lahko opravljamo v Avstriji te izpite - vsaj en prednik mora bit od tam. Jaz lahko ponosno povem, da je moj ati Amun von der Pyramidenhovis, iz znane avstrijske psarne Pyramidenhovis, zato ni bilo težav....

No in tako se je moj NZB odvijal včeraj, v Avstriji, bogu za hrbtom, v zaselku Kirschstetten pri Dunaju. Ampak res bogu za hrbtom. Debelih 6 ur vožnje v eno smer...

Zjutraj ob pol dveh (!!!) se je pri nas doma začelo ropotanje. "Ja, a se vama je zmešalo?? Pa ravno lepo sem začela sanjati!" Potem sem ugotovila, da se nekam odpravljamo. Očitno nekam daleč, glede na prtljago, ki mi je dobro poznana iz razstav :-( . No, prav. Po trdi temi se nekaj časa vozimo, jaz seveda vmes dremam, ko se avto ustavi. Kaj to slišim in vidim? Juhu, moj bratec Nash je tu s svojim Jožetom! Pa Dina in Isa s Tanjo! No, fajn. Skupaj se odpravimo naprej. Spet dolga vožnja, vmes se je zdanilo, ko se končno zadaj odprejo vrata in lahko skočim ven. "O, Nash, živjo, kako si preživel tole vožnjo?" sem vsa zadovoljna skakala v njega...pa se ni bilo časa igrati. Bojana me je odpeljala na poligon, kjer so me zopet pričakovali ljudje. No, ja, ponovil se je postopek iz Velenja...raztegovali so mi gobček, mi šteli zobe, me merili, potem pa spet igra z markerjem, nato na sprehod, kjer je spet z velikim hrupom padla veriga, pogledat pa sem morala tudi lutko, Gustav ji rečejo. Pih, šala mala. Zdaj se ne bojim več.

Z Nashem sva bila oba zelo pohvaljena, da sva lepa in sploh krasna predstavnika hovijev. Ocenjevala nas je sodnica Evelyn Hohman iz Nemčije, asistirala pa ji je sama gospa Susanne Saulich, avstrijska vzrejna referentka, ki bo nekoč morda odločala, katerega fanta lahko imam :-)

No, tako, še ena preizkušnja je za mano. Filmček še sledi, zdaj pa samo nekaj slikic, ki jih je posnela Regina, vzrediteljica mojega atija Amuna.

Kaj moram narediti? A sem bila v redu? Za konec še skupinska slikca:
Nash, Conquita-Nasheva in moja babica, Aquana-najina teta in jaz

By Nesska