Moj novi dom

Ves čas poti od Velenja do Lavrice sem se stiskala v naročju. Le kam zdaj grem? Tema je in nič ne vidim. Avto se končno ustavi. "Zdaj si tukaj doma, mala Nesska", zaslišim Bojano. Teja me nosi ves čas v naročju, da se ne bi preveč prestrašila.

V tistem hipu priteče nekaj gromozanskega. Aja, to je Bella, saj sem jo že videla. In takoooo zelo prijazna je. Takoj me je vzela v zaščito.

Kaj pa je tole? Uff, muc, Mico mu je ime. Pusti me, saj ti nič nočem...no, ne še, boš že videl kasneje, hihihihi...

Pozno je bilo, prišel je čas za spanje. Kje bom pa zdaj spala, ko nimam več bratcev in sestric, se vprašam? A bom zdaj pri tebi, na tvoji postelji, Bella?

Pa je prišla Bojana pome, češ da bom spala pri njej. A tule? Hmmm, tole je pa fino, cel luksus;-) Naenkrat sem se počutila varno, lepo. Takole bo torej moje novo življenje in moja nova družina. Vesela sem, da so izbrali mene.....juhu, jutri pa novim dogodivščinam nasproti.

Lahko noč :-)))