BELLA In memoriam

Moje zlate krušne mamice Belle ni več

Tako sem žalostna in tako je prazno stanovanje in najina velika postelja, na kateri sva se vedno stiskali. Iščem po stanovanju, kjer sva bili vedno skupaj:
Pogledam na vrt v senčko, kjer je vedno ležala, vse prevoham in jo ne najdem.

Ne razumem. Belsika je res težko hodila z mano na sprehod na travnik, že dalj časa me je počakala kar na začetku, se vlegla v travico in me spremljala z očmi, ko sva z Bojano nadaljevali sprehod in se igrali. Bila je zelo uboga s svojimi nogicami, govorili so, da je imela že od rojstva prirojene okvare in je imela že 3 operacije. Kljub temu sva vedno bili vsepovsod skupaj:

na travniku, kjer sva se igrali

na sprehodu v gozdu na počitnicahin še toliko stvari sva počeli skupaj.....tukaj

Še prejšnji teden smo bili skupaj na počitnicah v Čateških toplicah.
V nedeljo je nerodno skočila in si je hudo poškodovala še zadnjo zdravo nogico. Zelo grdo ji je otekla. Šla sem skupaj z njo k zdravniku, ker jo je tako hudo bolelo, a je bila revica tako pogumna. Nazaj je prišla moja Bojana, sama. Prisedla je k meni, me stisnila in močno jokala. Povedala mi je, da ni bilo pomoči, da je bila poškodba zelo huda, prehuda in da ne bi mogla več hodit zaradi vseh ostalih poškodb. Da je hudo trpela. Poskusila sem jo potolažiti in sem jo celo prelizala, pa ni pomagalo. Ne razumem. Prisedel je tudi Igor, brez besed smo se odpeljali domov, samo jokala sta. Ne razumem. Kje je moja Bella?? Tako sem žalostna. Stojim v sobi in nič več ne diši po njej. Vležem se na njen del kavča pa ni tako lepo kot takrat, ko sem ji poskusila nagajati in sem skočila pred njo tja in ji zasedla prostor. Bella, saj prideš lahko ležat nazaj!! Ne bom ti več nagajala! Pridi se igrat z mano! Beeeeeelllsikaaa!!

Naj ti bo lepo na drugi strani mavrice, med rožicami, kjer boš lahko tekla brez bolečin, kot nisi še nikoli do sedaj in počakaj tam na vse nas.

Tvoja Nesska